Animacija

Namensestavka ni opisovati razvoj animacije in animiranega filma, temveč opozoriti na aktivnosti, ki se dogajajo na področju animacije v relaciji z vsemogočimi področji, predvsem z medmrežjem.

 Vseprisotnost interneta kot komunikacijskega okolja, razširjene realnosti namreč močno vpliva ne samo na modifikacijo fenomenologije nasploh, ampak tudi na percepcijo gibljive podobe. Ta je vse bolj prisotna v naši sedanjosti: animirani spletni teksti, hiper tekstualnost, animirani smeški, animirani avatarji, televizijski oglasi, mobilna animacija, spletni bannerji … s sedanjostjo mislimo tudi na resničnost, v modusu mediatizacije, torej prek vplivov (novih) medijev nanjo, kar je bistveno opredelilo naše pojmovanje časa, prostora, snovi, predmetov in posameznika, prav tako pa smo tudi priče oblikovanju povečane in pospešene zaznave, omogočene z vmesniki, ki jo zahteva povečana resničnost. V slednjo sodijo tako predmeti in bitja iz resničnosti, kot jo poznamo, kot tudi predmeti in bitja novih generacij, kot so kloni, avatarji, kiborgi in virtualni agenti kot programske entitete, značilne za svet bio-umetnega kot v določenem smislu protinaravnega in nenaravnega.“ (Strehovec, 2003, str. 148)

Preprosta odprtokodna orodja za izdelavo vseh vrst animacij, od 3D do stop-motion-a, so zlahka dostopna, kar je povzročilo vsesplošno zanimanje za animacijo, predvsem med mladimi. Še pred mladimi pa je medij animacije zgrabila marketinška strategija velikih korporacij, ki dnevno bombardira naša okolja z gibljivim podobotvorjem. Spletno okolje vsrka vsakršno kodo, naj prikazuje še tako grozljive, šokantne, lažnjive, škodljive informacije, tega se poslužuje tudi televizijski ekran. Gibljive šokantne podobe, ki sijejo iz ekranov vseh vrst igrajo vlogo medijske fascinacije, spektakla. „Kjer se stvarni svet spremeni v preproste podobe, se preproste podobe spremenijo v stvarna bitja in s svojim hipnotičnim učinkom vplivajo na tiste, ki jih gledajo. Spektakel teži k temu, da nam pokaže svet, do katerega več nimamo neposrednega dostopa, skozi različne specializirane posrednike. Zato je razumljivo, da tip, ki so mu prejšnja obdobja dajala prednost pred vsemi drugimi čuti, izgubi privilegij in da vid s svojim načinom percepcije dobi v spektaklu izjemen pomen.“ (Debord, 1999, str. 18).

To je razlog za bojazen oz. argument za pospeševanje vključevanja medijske vzgoje v vzgojno-izobraževalne institucije kot je osnovna šola. Mladim se šele skozi izkustveno učenje in delo z medijskimi orodji razkrije magična (ne)dostopnost medijske podobe. Tako spoznajo manipulativne in ustvarjalne možnosti medija, kar pa lahko povežejo tudi s podobo njihovih idolov.

Pomen in smisel ustvarjanja v mediju animacije

Animacija je tisto področje, ki pokriva in povezuje vsa likovna področja opredeljena v Učnem načrtu za likovno vzgojo v osnovni šoli: risba, slikarstvo, grafika, kiparstvo, prostorsko oblikovanje. Širok je diapazon medpredmetnega povezovanja: glasba, tehnika, matematika, slovenščina, fizika, biologija, medijska vzgoja … Gre torej za disciplino, ki je sodobna v tem smislu, da je interdisciplinarna, področja povezuje in omogoča celostno razumevanje in dojemanje sveta.

Mesto Animateke in Slona

Osrednji dogodek v Sloveniji na področju animacije je prav gotovo Mednarodni festival animiranega filma Animateka, ki ga organizira Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta. Namen festivala je slovenski publiki predstaviti najširšo neodvisno avtorsko produkcijo animacij, ki jih na televizijskih ekranih skorajda ne moremo zaslediti. S programom Slon, ki deluje pod okriljem omenjenega društva pa je še posebej poskrbljeno za vzgojo in izobraževanje slovenske „google“ generacije na področju animacije. Izpostaviti velja njihov sodobni pristop k problematiki animacije, saj gre za široko razumevanje tega ustvarjalnega polja v interdisciplinarnem smislu. Na projekcijah za otroke v času festivala Animateka in delavnicah animacije, ki jih pod vodstvom Hane Repše izvajajo po različnih vzgojno-izobraževalnih institucijah v Sloveniji, pristopajo ne samo analitično, ampak predvsem praktično. Slon si želi postati tudi vzgojno-izobraževalno križišče animiranega mreženja različnih posameznikov in organizacij, ki delujejo na tem področju, s tem pa odpreti mednarodni diskurz o mediju animacije.