DR.zip 1980

Če je ena od značilnosti sodobne umetnosti kontekstualizacija kot pravi Igor Zabel, potem tudi lastne podobe ne moremo več dojemati kot avtoportret v smislu tradicionalne štafelajne slike, temveč jo mislimo in čutimo širše. Gre za konglomerat aspektov identitete danes, ki jo lahko dojemamo kot manipulativno medijsko podobo, kot potrošniško – kapitalistični fetiš tako v marksističnem kot v freudovskem smislu, kot bivajočo v več realnostih hkrati, kot kiborg.

Lastnosti lastnega kiborgovstva uvidimo z distance, ko opazujemo naše obnašanje na mobilnih telefonih, med srfanjem po svetovnem spletu in med delom za osebnim računalnikom. Komunikacija oz. odnosi med ljudmi so se modificirali predvsem v tem smislu, da se manjšajo potrebe po »realnem« srečevanju, pogovoru, druženju… Druženje se dogaja na forumih, skupinskih listah in t.i. video, avdio in tekstualnih konferencah. V tem kontekstu, se naša identifikacija projicira na kurzor računalniške miške, naši udi pa funkcionirajo preko podaljškov in umesnikov.

Kot pravi Tomaž Brejc, podobe dojemamo šele preko medijskih podob, v katere lahko virtualno vstopamo, se po njih sprehajamo in z njimi manipuliramo. Za tovrstna dela pa velja tudi manipulacija s časom, saj gledalec določa dolžino in potek videa, slike, zvoka, možne so repeticije…

Delo DR.zip, 1980 KB na nek način, skozi interaktivni video in animacijo, problematizira sodobno identifikacijo, prezentiranje in percipiranje lastne podobe. Na vprašanja ne odgovarja, temveč jih gledalcu postavlja na način lasten mediju – skozi pozicijo projicirane identifikacije gledalca.

Ogled projekta v večji velikosti je možen tukaj.